Hojev med predstavlja najvišjo kakovost Kočevskega gozdnega medu

{simplecaddy code=hoja950 nextcid=54 defqty=1}

Medenje na hoji ali navadni jelki (Abies alba) se začne že aprila in maja z medenjem malega hojevega kaparja (Physokermes hemycrypus Dalm.) in pozneje še brstne hojeve ušice (Mindarus abietinus Koch)

Najpomembnejše za čebelarje je medenje v juliju in avgustu. Nosilki medenja sta velika rjava hojeva ušica (Todolachnusabiet icola Chol) ter zelena hojeva ušica (Cinara pecrinatae Noerdl.).

Manina paša na jelki se pojavlja vsako leto, le da je to medenje v slabih letih močno odvisno od lege jelovih sestojev. Na medenje moč zračnih tokov nočne temperature. Temperatura pod 13 °C ali celo 10 °C, niso najbolj primerne za medenje hoje. Pri nizkih nočnih temperaturah se v mani tvori melicitoze, kar povzroča več zgodnjo kristalizacijo med.

Opis senzoričnih značilnosti HOJEVEGA MEDU

Videz
Barva: temno sivo rjava, z zelenim odsevom. Bistrost:. lahko moten, običajno ni bister Kristalizacija: običajno ne kristalizira

Vonj
Opis: nežen, po mleku v prahu, smoli, suhih hruškah, smetanovem likerju, viskiju, po dimu, po osmojenem lesu. Intenzivnost: srednje do močno intenziven vonj

Okus
Sladkost: srednja do močna.
Kislost: šibko
Grenkost: nezaznavna do srednje

Opis: balzamičen okus, nežen, po mleku v prahu, smoli, suhih hruškah, smetanovem likerju Obstojnost: srednje obstojen okus

Aroma
Opis: po mleku v prahu, po karamelu, zažganem sladkorju, smoli, svežem lesu iglavcev, sirupu smrekovih vršičkov, po dimu, po črnem čaju z mlekom, po zeliščnih bombonih. Aroma je zelo karakteristična, Intenzivnost: srednje do močno obstojna aroma.
 
Kočevski gozdni med sodi v skupini najbolj kakovostnih medov v svetovnem merilu. Ima zaščiteno označbo porekla, zato mora biti pridelan na širšem območju Kočevske, hkrati pa upošteva stroge določbe, ki prinašajo HASAP. Trenutno je na širšem območju Kočevske vključeno v certificiranje manjšega števila čebelarjev, ki ustreza najvišjim standardom kakovosti medu. Certificiran med je pakiran s posebno certificirano prelepko.

Gozdni med je tisti tipični pridelek Kočevske

Saj čebeli ne moreš dopovedati, naj nabira le eno vrsto medu. Gozdni med je mešanega maninega izvora, vsebuje veliko mineralnih snovi.

Običajno v njem prevladuje mana s smreke (Picea abies) ali hoje (Abies alba). Nosilci medenja so kaparji (Lecanium hemicriphum) na mladih iglastih poganjkih, ki ostanejo prisotni celo leto in medijo ob toplem in soparnem vremenu. Med zaradi njih navadno dobi rdečkasto barvo.

Lipov med za enkraten čaj

Za Kočevski gozdni med - lipa je značilna višja elektrolitska prevodnost kot pri lipovih medovih iz drugih geografskih območij. Za dokazovanje izvora lipovega medu se uporabljata senzorično ocenjevanje (videz, vonj, okus in aroma) ter merjenje elektrolitske prevodnosti.

Lipa (Tilia platyphyllos Scop.) in lipovec (Tilia cordata Mill.) sta vrsti, ki nudita čebelam nektarno bodisi manino pašo. Lipa zacveti v juniju, lipovec sledi dva tedna kasneje. Pašo na lipi pogosto spremlja še predhodno medenje na iglavcih (smreka, hoja) ter na drugih listavcih (javor, hrast...) ali podrasti.

Ker lipa ne daje veliko nektarja, je med običajno mešanica z gozdnim medom, vendar ima lipa dominanten vonj in aromo. Take medove označimo lipa maninega izvora oziroma kot gozdni med z lipovim okusom, kar je posebnost Kočevskega gozdnega medu - lipa. Ker je medenje na lipi precej nepredvidljivo poskrbijo čebelarji, da vedno iztočijo panje pred cvetenjem lipe (okrog 15. junija) in po medenju (10. julija).

Opis senzoričnih značilnosti LIPOVEGA MEDU

Videz
Barva svetla do srednje, rumena, rumenorjava, jantarna barva

Vonj
Intenzivnost:oster Opis: svež, po mentolu

Okus
Sladkost: srednja Kislost: slaba Grenkost : nezaznavna do srednja, lahko rahla trpkost Obstojnost: dolga

Aroma
Opis: sveža okus po mentolu, po lipovem čaju, lipovem cvetju intenzivnost močna rahlo trpkega okusa Intenzivnost: močna Obstojnost: aroma dolgo obstojna

Lipov med je običajno gozdni med z izrazito aromo po lipi.

Smrekov med - znan po blagodejnih učinkih pri boleznih dihal

Smrekov med je v tekočem stanju rdečkastorjav in precej gost. Izvor mane je smreka (Picea abies). Ima okus po smoli. Le redko se pridela čisto sortni med, največkrat je mešan z mano listavcev in delno s cvetličnim. Velja za odlično zdravilo proti kašlju, bronhitisu in raznim pljučnim boleznim. Vsebuje mnogo rudninskih snovi in terpene, ki mehčajo sluz pri boleznih dihalnih organov.