Območje pridelave Kočevskega gozdnega medu

Objavljeno v O združenju in Kočevski

Kočevski gozdni med z zaščiteno označbo porekla je (mora biti) pridelan na širšem območju Kočevske.

Širše območje Kočevske sodi v preddinarsko in dinarsko območje. Čebele se pasejo na izrazito gozdnatem območju z zelo pestro floristično sestavo. K floristični pestrosti prispeva tudi vegetacija gozdnih obronkov, travišča in močvirna vegetacija. Za območje je značilno ekstenzivno kmetijstvo, kjer prevladuje živinoreja na travnatih površinah. Čebele se pasejo v ekološko neokrnjeni naravi, kar daje čebelarjenju dolgoročno prednost.

Območje, kjer se prideluje Kočevski gozdni med, je območje med reko Krko in Kolpo s približno sto petdeset tisoč hektarji površine. Območje obsega v celoti občine Kočevje, Osilnica, Kostel, Loški Potok, Sodražica in Ribnica ter delno občine Črnomelj, Semič, Dolenjske Toplice, Žužemberk, Velike Lašče in Dobrepolje.

Na severozahodu poteka meja po meji občine Loški Potok, ob vznožju Racne gore ter se na severu nadaljuje mimo krajev Lužarje, Krvava peč, Rob in po dolini Raščice zavije proti kraju Ponikve, nato pa proti jugozahodu ob vznožju Male gore. Nato zavije proti vzhodu do reke Krke in nato ob vznožju Roga ter Poljanske gore do reke Kolpe. Večji kraji ob vzhodni meji so: Dvor, Soteska in Črmošnjice.

Na jugozahodu in jugu poteka meja območja vzporedno z državno mejo Republike Hrvaške; ob reki Čabranki in ob reki Kolpi. Večji kraji ob tej meji so: Čabar, Osilnica, Brod na Kolpi in Stari trg ob Kolpi.